Hernija diska: simptomi in kaj pomaga

Hernija diska je stanje, ko mehko želatinasto jedro medvretenčne ploščice prebije trdi zunanji obroč in lahko pritiska na bližnji živec. Najpogosteje se pojavi v ledvenem delu, kjer povzroči bolečino v križu, ki lahko izžareva v nogo, ob tem pa mravljinčenje ali šibkost. Večina ljudi se izboljša v nekaj tednih do mesecih. V članku razložimo simptome, naravni potek, kaj pomaga in kdaj je treba k zdravniku.

Kaj je hernija medvretenčne ploščice?

Medvretenčne ploščice so blazinice med vretenci, ki blažijo obremenitve in omogočajo gibljivost hrbtenice. Vsaka ima trden zunanji obroč in mehko jedro. Hernija diska nastane, ko jedro potisne skozi razpoko v obroču. Po opisu ameriškega združenja ortopedov OrthoInfo se to najpogosteje zgodi v ledvenem delu in lahko pritiska na živce.

Najpogostejši mesti sta med četrtim in petim ledvenim vretencem (L4-L5) ter med petim ledvenim in prvim križnim vretencem (L5-S1). Vratna hernija je redkejša, pri njej pa bolečina in mravljinčenje lahko izžarevata v ramo, roko ali prste. Vsako izbočenje ploščice ne povzroča težav, saj nekateri ljudje po podatkih NHS nimajo nobenih simptomov.

Kateri so simptomi hernije diska?

Značilni simptomi so bolečina v križu, bolečina, ki izžareva v zadnjico, nogo ali stopalo, ter mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost v nogi. Pri vratni herniji se enaki znaki pojavijo v vratu, rami in roki. Bolečina se pogosto poslabša pri sedenju, sklanjanju, kašljanju ali kihanju.

• bolečina v križu, ki je lahko topa ali ostra,
• izžarevanje v nogo (do kolena ali stopala), običajno na eni strani,
• mravljinčenje ali odrevenelost v nogi ali stopalu,
• šibkost mišic, na primer pri dvigu sprednjega dela stopala,
• poslabšanje pri sedenju, sklanjanju in pri kašlju.

Infografika spodaj povzema glavne točke: kaj pomaga, kaj olajša sedenje in spanje ter kdaj je potreben zdravnik.

Kakšna je razlika med hernijo diska in išiasom?

Išias je simptom, hernija diska pa je eden od njegovih pogostih vzrokov. Išias pomeni bolečino vzdolž ishiadičnega živca od križa do stopala, nastane pa, ko je ta živec dražen ali stisnjen. NHS navaja, da je zdrs ploščice najpogostejši vzrok išiasa.

Značilnost	Hernija diska	Išias
Kaj je	izbočenje ploščice v hrbtenici	bolečina zaradi draženja ishiadičnega živca
Vzrok	obraba, dvigovanje, poškodba	hernija, zožitev kanala, mišična napetost
Najpogostejši znak	bolečina v križu, lahko tudi brez simptomov	bolečina v zadnjici in nogi, običajno na eni strani
Potrditev	pregled, po potrebi MR	klinični pregled

Podrobneje o tem, kako prepoznati išias in kaj ga lahko olajša, pišemo v prispevku išias: vzroki, simptomi in kaj pomaga. O splošnem opisu stanja preberite tudi na strani NHS o išiasu.

Ali hernija diska mine sama od sebe?

Pri večini ljudi se simptomi hernije diska izboljšajo brez operacije. OrthoInfo navaja, da je večina bolnikov brez simptomov po treh do štirih mesecih, telo pa lahko izbočeni del ploščice sčasoma tudi vsrka. Izboljšanje je običajno postopno, zato je potrebno potrpljenje.

NHS ob tem navaja, da se stanje izboljšuje počasi ob počitku, nežni telesni dejavnosti in protibolečinskih zdravilih ter da naj se ob bolečini, ki traja več tednov, posvetujete z osebnim zdravnikom. Operacija pride v poštev šele, ko drugi ukrepi ne pomagajo.

Kaj pomaga pri herniji diska?

Pri herniji diska najbolj pomagajo ohranjanje gibanja, hoja, vaje za trup in fizioterapija, po potrebi pa še protibolečinska zdravila po posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. Dolgotrajno ležanje v postelji odsvetujejo, saj lahko upočasni okrevanje.

Služba NHS v splošnih navodilih za bolečine v hrbtu svetuje, naj ostanete aktivni in nadaljujete z vsakodnevnimi opravili. Podrobnosti najdete na strani NHS o bolečinah v hrbtu. Pogosto se pogosto omenjajo naslednji ukrepi:

• Hoja in nežna aktivnost: kratki, pogosti sprehodi, plavanje ali joga, kot dopušča počutje.
• Fizioterapija: vaje za krepitev trupa in gibljivost, prilagojene vaši težavi.
• Toplota ali hlajenje: lahko olajša napetost mišic.
• Protibolečinska zdravila: le po navodilu zdravnika ali farmacevta.
• Pravilno dvigovanje: upogib kolen, breme blizu telesa.

Če pri vas prevladuje občutek stisnjenega živca, si oglejte tudi prispevek stisnjen živec v križu.

Zakaj pride do hernije diska?

Do hernije diska najpogosteje pride zaradi postopne obrabe ploščice s starostjo, ki jo lahko sproži nepravilno dvigovanje, nenaden zasuk ali dolgotrajna obremenitev. Ploščica z leti izgublja vodo in elastičnost, zato je bolj dovzetna za razpoke v zunanjem obroču.

K tveganju prispevajo še sedeče delo, pomanjkanje gibanja, čezmerna telesna teža, težko fizično delo in kajenje. Mnogi ljudje se ne spomnijo določenega dogodka, saj hernija pogosto nastane počasi. Zato je najbolj koristna splošna skrb za hrbtenico: redno gibanje, krepitev mišic trupa in pogosto menjavanje položajev.

Kako se hernija diska ugotovi?

Hernijo diska zdravnik najprej prepozna s pogovorom in kliničnim pregledom, pri katerem preveri gibljivost, reflekse, moč mišic in občutek v nogah. Slikanje z magnetno resonanco (MR) običajno ni potrebno takoj, saj se večina težav umiri sama.

NHS navaja, da MR pride v poštev, če se simptomi ne izboljšajo. Izbočenje ploščice je na slikah pogosto tudi pri ljudeh brez bolečin, zato zgolj izvid ne pove, ali je ravno ta ploščica vzrok težav. Odločitev o zdravljenju temelji na simptomih in kliničnem pregledu, ne le na sliki.

Kako varno dvigovati in se gibati med okrevanjem?

Med okrevanjem se izogibajte nenadnim zasukom in dvigovanju težkih bremen. Breme držite blizu telesa, pokrčite kolena in hrbet naj ostane raven. Med daljšim sedenjem vstanite vsakih 30 do 45 minut in se malo sprehodite.

• Ne dvigujte s hrbtom, temveč z nogami.
• Ne zvijajte se med dvigom, obrnite se s celim telesom.
• Pri delu za mizo menjajte položaje in sedite z oporo v križu.
• Vaje izbirajte po nasvetu fizioterapevta in prenehajte, če se bolečina v nogi stopnjuje.
• Raje več kratkih sprehodov kot en dolg.

Pomembno je tudi, da bolečine ne ignorirate in je ne premagujete s silo. Nekaj nelagodja pri nežni aktivnosti je običajno, ostra bolečina, ki se širi v nogo, pa je znak, da je obremenitev prevelika. Takrat zmanjšajte intenzivnost in se po potrebi posvetujte s fizioterapevtom, ki vam lahko vaje prilagodi.

Prav tako pomaga, če si dan razdelite na krajše odseke. Kratek sprehod, nato sedenje z oporo, nato spet gibanje: tak ritem ohranja mišice aktivne, hrbtenico pa razbremenjuje. Ob tem ostanite potrpežljivi, saj se okrevanje ne vidi čez noč.

Kako sedeti, ko imate hernijo diska?

Pri sedenju in spanju je cilj ohraniti naravno krivino ledvenega dela in preprečiti dodatno obremenitev. Pomagajo lahko opora v križu pri sedenju, sedalna blazina, ki razporedi težo, in pri ležanju na boku blazina med kolena, da se medenica ne zvije.

To so pripomočki za udobje, ne zdravilo: zdravljenja ne nadomeščajo, lahko pa v obdobju bolečine olajšajo vsakdanje položaje. Pri dolgem sedenju, na primer v pisarni ali avtomobilu, nekateri ljudje uporabljajo blazino Lumbaris za oporo ledvenega dela. Na trdih stolih lahko pomaga blazina za sedenje ComfortSit. Kako sedenje vpliva na bolečine, podrobneje opisuje prispevek išias in sedenje.

Za razteg hrbtenice je v ponudbi razteznik BackFix. Gre za pripomoček za nežno razbremenitev in sprostitev, ki ne nadomešča zdravljenja. Pri diagnosticirani herniji ga uporabljajte šele po posvetu z zdravnikom ali fizioterapevtom, počasi in brez sile. Če se bolečina ali mravljinčenje ob uporabi poslabšata, uporabo prekinite.

Kako spati, če imate hernijo diska?

Spite v položaju, v katerem je bolečina najmanjša. Pogosto je to leža na boku s pokrčenimi koleni in blazino med koleni ali leža na hrbtu z blazino pod koleni. Izogibajte se ležanju na trebuhu, ki ledveni del izvija naprej. Prevelika mehkoba ali trdota vzmetnice ni nujno boljša, ključna je osebna udobnost.

Pri ležanju na hrbtu blazina pod koleni zmanjša napetost v križu. Ker vsak človek drugače prenaša položaje, jih preizkusite postopoma in izberite tistega, ki bolečino zmanjša. Ob močni bolečini ponoči, ki je položaj ne olajša, se posvetujte z zdravnikom.

Kdaj k zdravniku?

K zdravniku pojdite, če bolečina traja več tednov, se stopnjuje ali vam onemogoča običajne dejavnosti. Takoj poiščite nujno pomoč ob znakih sindroma cauda equina: odrevenelosti v predelu zadnjice in genitalij, težavah pri uriniranju ali zadrževanju blata ali izgubi občutka in moči v eni ali obeh nogah.

NHS med opozorilnimi znaki navaja odrevenelost okrog zadnjice ali spolovil, nezmožnost uriniranja ali kontrole blata ter izgubo občutka v eni ali obeh nogah. OrthoInfo poudarja, da je izguba nadzora nad mehurjem ali črevesjem izjemno redka, a gre za nujno stanje, ki zahteva takojšnjo pozornost. V takem primeru ne čakajte, ampak pokličite 112 ali pojdite na urgenco.

Pogosta vprašanja

Kako dolgo traja okrevanje po herniji diska?

Pri večini ljudi simptomi izzvenijo v nekaj tednih do nekaj mesecih. Po podatkih OrthoInfo je večina bolnikov brez težav po treh do štirih mesecih, a se poteki razlikujejo, zato je smiselno spremljati stanje z zdravnikom.

Ali naj počivam v postelji?

Ne za dolgo. Kratek počitek prvi dan ali dva je sprejemljiv, nato priporočajo postopno vračanje k običajnim dejavnostim. Dolgo ležanje lahko okrevanje upočasni in oslabi mišice, ki hrbtenico podpirajo.

Ali je za hernijo potrebna operacija?

Le redko. NHS navaja, da operacijo razmislijo šele, če se simptomi z drugimi ukrepi ne izboljšajo. Nujna je pri sindromu cauda equina ali pri napredujoči šibkosti noge.

Ali pripomočki za sedenje in spanje zdravijo hernijo?

Ne. Blazine in opore lahko olajšajo položaje in zmanjšajo obremenitev v času okrevanja, hernije pa ne odpravijo. Osnova ostajajo gibanje, fizioterapija in nasvet zdravnika.

Članek je informativne narave in ne nadomešča nasveta zdravnika. Ob zdravstvenih težavah se posvetujte z izbranim zdravnikom.